Kaj češ lepšega, kot biti v naravi.
Cima Presanella 3556 m
Po kosmičih za zajtrk, se malenkost čez 6h, že odpraviva cilju naproti. Če na
nebu ne bi bilo polne lune, se brez čelke ne bi videlo prav nič, tako pa se je
po cesti dalo hodit le v soju lune. Sicer pa se pot s ceste kmalu dvigne na
greben, ki naju hitro pripelje do koče Rifugio Segantini, kjer pa se le počase
začne delati dan.
|
Štart ob polni luni
|
|
Silhuete vrhov v daljavi
|
|
Koča Rifugio Segantini
|
|
Kapelica za kočo |
Za kočo se usmeriva na grebensko pot, ki gre sprva čez bočno ledeniško moreno
in je označa, z nam domačimi, Knafeljčevimi markacijami. Naprej po pobočju,
kjer še ni dolgo, kar je bil ledenik, pa je označena večinoma z možici, najde
pa se tudi kakšna obledela rdeča pika. Na čase sva se znašla na, pod kamenjem
skritimi, ostanki ledenika. Točno na 3000 m nadmorske višine si privoščiva
malico, malenkost naprej pa se še opremiva za pot čez strm greben na drugi
stran.
|
Pogled nazaj - vodne zaloge za oskrbo koče
|
|
Na dvoje preklan balvan ... že skoraj pobegla luna ... Cima Presanella,
zadaj na desni, pa je že dobro obsijana s sončnimi žarki
|
|
Pa je tudi sem posijalo sonce
|
|
Naprej po bočni ledeniški moreni
|
|
Še dva pohodnika |
|
Pogled nazaj proti vrhu Cima di Cornisello, na drugi strani te ledeniške
doline
|
|
Pod kamenjem se še skrivajo ostanki ledenika
|
|
Čez tale žagast greben na drugo stran
|
Čezenj je speljana jeklenica, ki je na začetku podaljšana z vrvjo, pa še do
vrvi je malo za poplezat. Ledenik se je namreč od postavitve ferate pošteno
umaknil in skoraj že v celoti izginil. Na drugi stani pot, čez z granitnimi
bloki naloženo pobočje, kažejo možici. Potrebno pa je kar nekaj pazljivosti,
saj številni bloki, zaradi umikanja ledenika še niso našli povsem stabilne
lege.
|
Pri izdelavi ferate je ledenik segal še kar nekaj metrov više
|
|
Po poti čez greben |
|
Pogled nazaj v smeri prihoda
|
|
Pogled na drugo stran
|
|
Na sedlu Bocchetta di M. Nero
|
|
Na drugi strani grebena
|
|
Čez dobro naloženo pobočje in to s slabo stabilnimi skalami
|
Na koncu doline je strmejši vzpon, kjer je v pomoč tudi malo jeklenice, poleg
možicov, pa se že od daleč vidijo Knafeljčeve markacije večjih dimenzij. Za
izravnavo sledi še zavarovan obhod grebena po južni strani. Nato pa mimo
bivaka Bivacco Brigata Orobica in po grebenu še zadnje pol kilometra do vrha
Cima Presanella 3556 m.
|
Poplezavanje na koncu te dolinice
|
|
Pogled nazaj |
|
Na vrhu |
|
Se že vidita streha bivaka ter križ na koncu grebena
|
|
Po južni strani grebena
|
|
Pogled nazaj |
|
Bivak Bivacco Brigata Orobica
|
|
Pogled nazaj |
|
Še malo do vrha |
|
Na vrhu Cima Presanella 3556 m - pogled proti zahodu
|
|
Evo naju na vrhu Cima Presanella
|
Vreme je bilo čudovito, tudi temperatura je bila, zaradi inverzije, izredno
visoka za ta čas. Kljub temu da so megljice zastirale pogled pod mejo
inverzije, je bil razgled na vrhove ter ledenike v okolici enkraten. Po malici
in naužitju razgledov se odpraviva nazaj dol. Za do bivaka najdem stezico
nekoliko bolj desno, res da čez malenkost strmejše pobočje, a brez skakanja
čez granitne bloke, kot prej pri vzponu.
|
Proti zahodu |
|
Čas za malico |
|
Proti jugozahodu |
|
Proti vzhodu |
|
Proti severovzhodu |
|
Navzdol po stezici, nekoliko bolj pod grebenom
|
|
Pogled nazaj |
|
Se vidi, da je bila inverzija, tudi temperatura je bila temu primerna
|
Skoraj do koče greva približno po isti poti, tam pa zavijeva levo proti sedlu
Bocchetta de l'om, s katerega se odpre pogled na številna jezera. Greva mimo
znamenitega jezera Lago Nero, ter naprej mimo koče Rifugio Cornisello, ki je
od daleč izgledala zelo dobro obiskana, saj se da z avtom pripeljati praktično
čisto do nje. Še slabe tri kilomerte po ozki asfaltni cesti in sva nazaj pri
avtu.
|
Obvoz grebena |
|
Malo je še ostalo novo zapadlega snega
|
|
Pod kamenjem je še malo poskritega ledenika, večinoma pa je že odtekel v
dolino
|
|
Malo skob in štrika za pomoč
|
|
Gor na greben |
|
Na grebenu |
|
Z grebena dol |
|
Ostanki dobro zakamufliranega ledenika
|
|
Pogled nazaj |
|
Še malo in čez bočno ledeniško moreno
|
|
Ledeniške vode |
|
Ne nazaj mimo koče,...
|
|
ampak čez most v levo
|
|
Zbiranje ledeniške vode po številnih ceveh
|
|
Gradnja novega vodnega zbiralnika
|
|
Stezica s pogledom na gorsko skupino Dolomiti di Brenta
|
|
Na sedlu Bocchetta de l'om
|
|
Lago di Cornisello Superiore ter vrh Cima Giner nad njim
|
|
Znamenito jezero Lago Nero
|
|
Odsev na jezeru Lago Nero
|
|
Lago di Cornisello Inferiore
|
|
V daljavi gorska skupina Dolomiti di Brenta, kjer sva bila dva dni nazaj
|
|
Zelo velika koča Rifugio Cornisello
|
|
Pogled na planino Malga Ploze
|
|
Še slabe tri kilometre po cesti do avta
|
Na večerjo se zapeljeva do počivlišča pod prelazom Campo Carlo Magno. Nato pa
vožnja do izhodišča za Piz Boé. Po naselju Caldes, kmalu po spustu s sedla, pa
še 5 km naprej je kar mrgolelo traktorjev, zgleda da je bil ravno čas za
obiranje jabolk. S prikolicami polnih v eno, ter praznih gajb v drugo smer.
Mimo se je pripeljal tudi traktor s prikolico prirejeno za obiranje - po tri
obiralna mesta s košaro na vsaki strani. Ob 10h oziroma po dobrih treh urah
vožnje sva se le pripeljala na sedlo Passo Pordoi.
|
Večerja z razgledom
|
|
Po cesti od mesta Caldes je bilo srečati zelo veliko traktorjev s
polnimi in praznimi gajbami ... zgleda je bil čas za obiranje jabolk
|
|
Večerne silhuete |
Nazaj na:
Komentarji
Objavite komentar