Dolkova špica (2591 m), Škrlatica (2740 m), Križ (2410 m)

Dolkova špica 2591 m, Škrlatica 2740 m, Križ 2410 m

Z enim prestopom sem ob 7.30 h v Kranjski Gori. Mimo jezera Jasna ter po dolini Velike Pišnice do koče v Krnici, nikjer žive duše. Vrhovi so se že od daleč videli v oblakih. Skozi meglo čez Kriško steno ter naprej v smeri Škrlatice. Ni bilo dolgo in se prikaže modro nebo, oblaki pa ostanejo za mano. Grede na Dolkovo špico, nato pa spust in gor na Škrlatico. Obiska skoraj nič, dva pod vrhom in še dva na vrhu, no prvega sem srečal na vrhu Kriške stene.

Avtobusna postaja Naklo/Kr.

Kranjska Gora

Jezero Jasna

Zapornice za na Vršič

Naprej po dolini Velike Pišnice

Koča v Krnici

Naprej proti Kriški steni

Pogled nazaj

Pod steno

Pod oblaki

Pogled nazaj dol

Še položnejši del

Pogled nazaj na oblake

Proti Dolkovi špici

Pogled nazaj

Dolkova špica (2591 m), s Škrlatico v ozadju

Proti Škrlatici

Spust z Rdeče škrbine

Najbolj izpostavljen del

Pogled na krnico V kotlu

Še malo do vrha

Pogled nazaj

Škrlatica (2740 m)

Pogled v smeri Rokavov

Po malici sestop mimo bivaka IV, nato pa računam, koliko imam še časa, da pridem z avtobusi nazaj domov. Pa se odločim še za skok na Križ, ki je bil že toliko na zahodu, da je imel čisto drugačno vreme kot Škrlatica, gosta megla in veter. Sem mislil še ali na Stenar ali pa na Bovški Gamsovec, se odločim raje za drugega. Pa pridem ob 16.19 h na razpotje in računam, če ne grem na Bovški Gamsovec in pospešim, mi mogoče uspe ujeti prevoz ob 17.15 h s postaje Aljažev dom v Vratih. 1200 višinskih metrov in dobri 4 kilometri poti so hitro za mano in sem ob 17.07 h pri Aljaževem domu.

Triglav v oblakih

Pogled nazaj na Škrlatico

Stenar in Križ v oblakih

Bivak IV. Na rušju

Na meglenem in vetrovnem Križu (2410 m)

Čez vrh naprej

Na razpotju za Stenar

Dovška vratca

Hiter sestop v Vrata

Sestop čez Sovatno

Veličasten razgled

Kozorogi

Pogled nazaj gor

Še malo po dolini

Spomenik padlim partizanom gornikom

Ker pri domu ni bilo skoraj nikogar, vprašam pri informacijah, kje bo ta avtobus. "Na koncu parkirišča, če ga boš hotel ujeti, boš moral pohiteti", mi odgovori. To je pomenilo še dobrih 500 m. Komaj si uspem preobleči mokro majico, že se pripelje kombi. Mislim, da še ni bilo 15 čez in že gremo. Če sem prav razumel voznika, je bila to danes njegova zadnja vožnja, tako da sreča, da sem ga ujel. Kot sem gledal vozni red, bi sicer morali biti še dve vožnji, od tega zadnja s kombijem. Sedaj pa je bil kombi že dve uri prej? Na tej postaji nas ni bilo kaj dosti, pri Peričniku pa se je kombi napolnil do polnega, pa še stali so.

Aljažev dom v Vratih

Parkirišče na koncu doline

Kombi je že tu

Menda danes njegova zadnje vožnja

V Mojstrani smo bili hitro, a še vseeno malo prepozno, da bi ujel avtobus za nazaj domov. Sem imel vsaj čas za radler v Hramu pri Aljažu, ki se je še kako prilegel. Za mano je bil lepo preživet dan v družbi megle, vetra, sonca, kozorogov ter peščice ljudi.