Preskoči na glavno vsebino

Crete di Gleris, Monte Chiavals (2098 m)

Kaj češ lepšega, kot biti v naravi.


Cima della Pecora 1882 m, Cima del Muini 1943 m, Cima di Mezzo 2027 m, Cima Alta de Gleris 2085 m, Monte Chiavals 2098 m, Creta dai Rusei 1915 m

Ura je 5.45 in že se peljeva od doma. Zaradi boljšega vremena na zahodu je padla odločitev za obisk špic nad Pontebbo. V Pontebbi zavijeva v dolino Aupa, ter po nekaj kilometrih levo v dolino potoka Gravon di Gleris, nad katero se dvigujejo divje, lično razporejene špice. Parkirava poleg že dveh slovenskih avtomobilov in nadaljujeva peš po betonski cesti.

Pogled v smeri cilja

Pot kmalu zavije s ceste, in sicer kar po dveh skobicah čez škarpco, na dobro uhojeno a strmo gozdno stezico, ki naju hitro pripelje do grape ter po njej na sedlo Forcella della Pecora. Bližje kot sva sedlu, bolj se čuti vpliv hladne fronte in njenega zmernega severnega vetra, ki opozarja da jesen že trka na vrata.

Zanimiv začetek stezice
Prvi vršac točno na sredini slike -  Cima della Pecora
Pogled nazaj v dolino

Dobro ohlajena prideva na sedlo, ter nadaljujeva desno do prvega vrha Cima della Pecora. Pot do vrha ni dolga, a je kar zanimiva. Že takoj za križem čaka relativno ozka prečka, sledi malo strmega terena, ozke stezice in ruševja, ozek položen kaminček ter še malo in sva na majhnem špičastem vrhu s križem in razgledom vse do sveže pobeljenih vrhov v daljavi. Potka je označena z nekaj zbledelimi rdečimi pikami in kakšnim možicev.

Sedlo Forcella della Pecora
Pogled nazaj na sedlo
In naprej na vrh
Kaminček z nekaj zbledelimi rdečimi pikami
Evo njega
Vrh s križem - Cima della Pecora 1882 m
Vrh s sveže zasneženimi vršaci nekja daleč v ozadju

Z rokavicami sva bila bolj boga, zato se kmalu spustiva nazaj na sedlo in poskušava ogret premražene prste. Naprej v strmino po, s pikami označeni poti, ki kmalu pripelje do najtežjega dela poti - kratek malo moker kaminček s klinom, ki naj bi bil težavnosti II+. Še malo in že zavijeva levo na vrh Cima del Muini, ter po grebenčku do konca poti. 'Vetr tih bot' je bilo slišat, ko sva šla po grebenčku.

Nazaj na sedlo
Še po polički mimo križa
Po kozjih stezicah
Klin in rdeča pika ... tu gor
Razpotje
Na vrhu Cima del Muini 1943 m
Razgled z vrha

Nazaj do odcepa in čez sedlo Forcella del Muini po zanimivih, in na čase kar strmih prehodih do vrha Cima di Mezzo. Nato sledi strm malo daljši spust na sedlo Forcella del Forame, v začetnem delu je bil v pomoč še štrik. S sedla se je mogoče po zahtevni grapi spustiti nazaj v dolino, a sva nadaljevala na četrto špico Cima Alta di Gleris, tik pod njo je zopet zahtevnejši odsek, kjer sva se po kaminu, ki je nekoliko bolj desno, dvignila na greben.

Nazaj do razpotja in po stezici naprej
Malce poplezavanja
In že pod naslednjim vrhom
Vrh Cima di Mezzo 2027 m
Razgled z vrha proti jugozahodu
Tu je v pomoč pri spustu še par metrov štrika
Možna vrnitev v dolino s sedla Forcella del Forame
Kaminček pod vrhom Cima Alta di Gleris
Razgled z vrha Cima Alta di Gleris 2085 m

Tu pot zapusti linijo sedmih špic in po grebenu nadaljuje do vrha Monte Chiavals. Na vrhu srečava člane gorniškega kluba Limberk, lastnike spodaj parkiranih avtomobilov. Malica s čudovitim razgledom na že nekaj osvojenih vrhov, Monte Sernio, kralja te skupine - Zuc dal Bora in še mnogo ostalih.

Proti današnjemu najvišjemu vrhu Monte Chiavals
Spredaj Zuc dal Bur ... najvišji vrh te skupinie
Monte Chiavals 2098 m
Pogled z vrha proti vzhodu

Nadaljujeva naprej po grebenu skoraj do sedla Forcella Chiavals, ter po zahodni strani grebena po široko grajeni poti mimo sedla Forcella dela Vacca še na vrh Creta dai Rusei. Pred njem so malo pod grebenom ostanki vojaškega zaklonišča Cengle da la Vacje - Russei s prostornim nedokončanim bunkerjem, ter ostanki verjetno tovorne žičnice iz doline reke Albe.

Naprej po grebenu
Veličastni Zuc dal Bor
Naprej po široki mulatjeri
Tako široka mulatjera, da se jo vidi res daleč
V daljavi ostanki vojaškege zgladbe
Pogled skozi okno
Ostanki vojaškega zaklonišča Cengle da la Vacje - Russei
Vhod v nedokončan bunker
Pogled skozi luknjo na drugo stran
Iz podzemlja nazaj na sonce
Ostanki tovorne žičnice
Še malo naprej
Do vrha Creta dai Rusei
Pogled nazaj na vršace
Nad vojaškim zakloniščem
Pogled v dolino reke Albe

Sestopiva čez zadnje sedlo po sprva položni, nato pa dokaj strmi mulatjeri. S ceste zavijeva še mimo slapa, ter čez plinovod nazaj do avta. Po kilometrih kratka, a zanimiva ter slikovita tura za bolj izkušene.

S sedla Forcella della Vacca
Cik-cak dol po mulatjeri
Nazaj na cesti
Nek slap
Pogled nazaj na vršace
Listek, ki naju je pričakal na avtu ... kdo bi vedel s kakšnim namenom
Še ena slika z vršaci ... po parih minutah vožnje
Prejšnja objava
« Prejšnja
Naslednja objava
Naslednja »

Komentarji

Popular Posts