Mistična Kepa (2145 m)

Kaj češ lepšega, kot biti v naravi.

---

Kepa 2145 m

Budilka nekoliko pozneje od 4.30h. Noč je bila topla. Odpeljeva se čez Ljubelj do Spodnjih Rut, kjer parkirava pri cerkvi. Zaradi gorečega avtomobila v karavanškem predoru ob 4.29h, je bil ta zaprt, kar se je videlo pri prometu čez Ljubelj. Ob 6.30h štartava in hitro sva koči Bertahütte, kjer se odpre mistični razgled na Kepo v meglicah.

Kepa tam v daljavi

Mističen razgled na Kepo pri Bertahütte

Kmalu padeva v meglo, saj vroče ni, je pa težek, vlažen zrak. Kmalu pri začetku naj bi bila 13 m dolga prečka z oceno dve, zabitih naj bi bilo 9 klinov od tega kak sveder. V resnici je prečke le kake 4m, pred tem pa malo poplezavanja navzgor po razu. Železja pa sem videl bistveno manj, le 4 kline.

Začetek poplezavanja

Pot se nato nadaljuje po ne preveč strmem grebenu, malo po poti med cretovjem, malo za poplezat. Cela pot je prav grdo 'po gradbeniško' markirana. Z rdečim sprejem pika pri piki pa še kakšna puščica vmes, še za najgostejšo meglo preveč.

Samo ne ga dol odkotalit

Grda 'gradbeniška' markacija čez prečko

Malo pod vrhom se prebijeva nad morje megle in odpre se razgled. Prehitiva še dva Avstrijca in sva že pri prvem križu, no jaz sem bil malo bolj spredaj. Na hribčku pred Kepo si v miru privoščiva cimetova zvitka.

Prebita megla odpre razgled

Še malo do prvega križa

Naprej mimo vrha, še par slik in po drugi poti nazaj dol v Avstrijo. Pot se na začetku cik-cak spušča po šodrastem terenu, nato med cretovjem, mimo planine, kjer je 12 let oz. do leta 1944 stala koča. Naprej dol po stezi, vlaki, po kateri se je na čase razlil potoček.

Avstrijski križ

Neskončno morje megle

Vrh Kepe daleč nad oblaki

Čudovit razgled na Julijske Alpe

Nazaj dol v Avstrijo

Ob potoku

Na koncu še malo po asfaltu in že sva nazaj pri cerkvi sv. Treh kraljev. Na klopci spijeva radler in prigrizneva par piškotov, nato pa čez še bolj prometen Ljubelj nazaj domov.

Cerkev sv. Treh Kraljev v Spodnjih Rutah