Savica - Špičje - Kanjavčeve police - Planika

Kaj češ lepšega, kot biti v naravi.

---

Veliko Špičje 2398 m, Malo Špičje 2312 m

Po kopanju krompirja v petek, se po zgodnjem (malo čez 3 h) zajtrku (prepečenec z viki kremo) zapeljeva do koče pri Savici. Pot čez Komarčo naju hitro pripelje Črnega jezera, kjer je nekdo idilično lokacij izkoristil za taborjenje. Pod mogočnimi stenami nadaljujeva naprej do Dvojnega jezera, ki je zaradi obilnih padavin v preteklih dneh povezano, celo pot je v krajšem pasu pod vodo. Prav tako je bilo do koče pri Triglavskih jezerih bolj suho po stezici malo naokrog. Pri koči je bilo kar nekaj ljudi, seveda večinsko tujci.

Pogled na megleno dolino z vrha Komarče

Šotor na idilični lokaciji tik ob Črnem jezeru

Dvojno jezero in Veliko Špičje v ozadju

Naprej po mokri travi in ostali zelenjavi proti Špičju, kar je nekoliko upočasnilo korak, pod Velikim Špičjem pa še malica. Pot se vzpne na greben nato pa večinoma stezica malo pod grebenom, nič posebnega oziroma zahtevnega. Pot naju je vodila mimo Prehodavcev, kjer sva si v senci bivaka zopet privoščila malo za pod zob.

Po mokri travi in ostali zelenjavi

Pod Velikim Špičjem

Na Velikem Špičju 2398 m

Razgled na dolino Triglavskih jezer

Razgled z Malega Špičja 2312 m

Zasavska koča na Prehodavcih

Jezeru pod Vršacem sva vzela malo dotoka, da sva si dopolnila, kar je manjkalo do 2,5 l. Nato pa kar naravnost gor do poti, ki kmalu postane bolj zanimiva, saj naju vodi po policah severne stene Kanjavca, kjer se na čase odpre prav lep razgled tudi navpično navzdol. Na sredini polic v družbi še dveh srečava markacista. Pove, da so nekatere markacije po poti naprej še sveže, tako da se jih ne dotikat.

Jezero pod Vršacem

Po senčni strani Kanjavca

Po Kanjavčevevih policah

Razgled res ni slab

Pogled s police v Zadnjico

Pogled nazaj

Se že vidi mulatjera

Po polici

Ko bi se lahko že priključila na mulatjero proti Doliču, se ne ... poskušava sledit nadaljevanju najine poti. Na začetku je še vidnih nekaj zelo obledelih markacij, nato pa po občutku gor po skalc na mulatjero ... še malo in sva pri Doliču.

Koča na Doliču

Pogled v smeri Velske doline

Pot do Planike se že kar malo vleče, a prideva ob 16.10 h tudi do tja. Check-in, da plačava nočitev v sobi s skupnimi ležišči. Skoraj bi naju stalo 42 €, ker nisva povedala da imava spalne vreče. Pokaže, da glede tega piše na listu na steni ... ko prinesem pokazat spalne vreče je bilo pa 28 €.

Dom Planika pod Triglavom ... s Triglavom v meglicah

Za večerjo si privoščiva konzervo rib in kruh, za povrh pa še zavoj datljev ... za malo dvignit raven sladkorja. Malenkost še okrog koče, nato pa v dodeljeno sobo Rjavka ... ker sva še mlada, sta nama bili dodeljeni mesti zgoraj na pogradih. Spat sva šla že okrog 18.30 h, verjetno prva. Zanimivo je blo, ko so hodil v sobo ... direndaj vse do tedaj, ko se je po tihem zaslišalo: ojoj, tuki pa eden že spi.

Soba Rjavka

Nazaj na: