Monte Civetta (3220 m)

Monte Civetta 3220 m

Budilka enako kot včeraj, a ni bilo tako hitrega odziva ... tako je bil začetek že v soju prve svetlobe dneva. Zjutraj je na parkirišču tamkajšnja ura kazala 14°C ... bilo je res toplo, svoje je prispeval še klanec do koče Rifugio Adolfo Sonino al Coldai. Narediva še kratek ovinek na razgledno točko - sedlo Forcella Coldaj, s katerega se na drugo stran vidi istoimensko jezero. Idilična lokacija za šotorjenje, kar potrjuje še vsaj 7 postavljenih šotorov, nekateri so seveda že pospravili in sva jih srečala že malo niže.

Idilična lokacija za kampiranje ob potoku Torrente Maè ... nekje na poldrugem kilometru

Če se le dobro pogleda, pa se le vidi ... ogromna čreda ovac na planini

Pogled nazaj ... že navsezgodaj je bilo izredno toplo

Še malo, pa bo posijalo sonce izza Monte Pelma

Taka lepa stezica, zadaj pa se že kaže današnji vrh ... Monte Civetta

Tovorna žičnica

Od žičnice naprej pa presenetljivo široka in lepo urejena pot ... za prevoz robe med kočo in žičnico

Koča Rifugio Adolfo Sonino al Coldai

Malo ropotanja od poti ... oskrba koče z vodo

Še ena idilična lokacija s postavljenimi šotori ... jezero Lago di Coldai

Dobra dva kilometra naprej do začetka ferate, no prej je že tudi en krajši zavarovan del poti. Večja ekipa Slovencev je bila ravno takrat v začetnem delu ferate ...v začetku je bolj pokonci in gre po skobah in lojtricah, sledi pa večinoma bolj položen in razčlenjen teren s kompaktno, a na progi (pol metra levo, desno) dokaj zlizano skalo. Tako sva večinoma šla kar prosto po manj zlizani skali. Višine od začetka ferate je za pridobit kar slabih 1000 metrov, seveda pa povsod ni zajle. Šele na grebenu je veter poskrbel za malo ohladitve.

S sedla Forcela Coldai nazaj dol in naprej po poti

Pogled nazaj na kočo

Krajiši zavarovan del poti ...

ki pripelje sem gor ... še malo čez melišča, nato pa naprej po ferati

Četica naših v začetku ferate

Na začetku malo skob in lestev

Nato pa lahko poplezavanje ob jeklenici

Seveda s čudovitim razgledom

Razgled proti severu

Ter na bližnji Monte Pelmo

Kakšna široka polica

Tako lahko poplezavanje ... zajle pa tudi ni povsod

Še dobrih 300 višinskih metrov do vrha

Res enkraten razgled, pa seveda čudovito vreme

Na vrhu - Monte Civetta 3220 m

Razgled z vrha je res krasen - lepo se vidijo Pelmo, Antelao, Sorapis, Cristallo, Tofane, Marmolada, Piz Boe, ... Po malici in občudovanju razgledov je seveda na vrsti še sestop. Sestopila sva po res fejst zlizani poti do majhne koče Rifugio Maria Vittoria Torrani ... majhna koča z nič kaj lepo urejeno okolico, nekaj takega kot naše Gomiščkovo Zavetišče na Krnu. Nato pa naprej po nič manj zlizani normalki ... še dobro, da je veliko poti po šodru, ki nekako ne mora biti zlizan.

Tudi z vrha se vidi jezero Lago di Coldai ... sedaj že na soncu

Razgled proti jugozahodu

In še enkrat proti severu

Smer sestopa

Tak šodrast svet, če pa ni šodrast je pa zlizan

Koča Rifugio Maria Vittoria Torrani

Nič kaj lepo urejena okolica koče

Po celi poti navzdol so vidni ostanki mnogih bakel ... prav grdo izgledajo mesta z ožganimi kamni in stopljenim voskom, ter ponekod še neizgorelo baklo. Pot navzdol se zaradi zlizanosti kar vleče, no nekoliko boljši je zadnji del od melišča ter dol do mesteca Pecol ... vendar pa postaja vedno bolj vroče.

Helipad pod kočo in mogočni Monte Pelmo

Ostanki bakle

Neko noč je bilo vzdušje najbrž čarobno ... sedaj pa izgleda prav grdo

Brez besed

Zaradi zlizanosti poti je potrebna dodatna previdnost

Poleg stare jeklenice iz konca 19. stoletja, še nova

Zahtevnejšega terena je konec

Pogled nazaj

Kmalu zmanjka tudi melišča

Praktično ves sestop je v smeri te mogočne gore - Monte Pelmo

Še nekaj metrov in je današnji krog sklenjen

Žabec

Le kdo ga ne prepozna

Poleg Einsteina pa še nekaj drugih lesenih postav

Mestece Pecol se že vidi

Nazaj na parkirišču pod smučiščem

Prav pasala je pijača s soljenimi postacijami za zraven, in to lepo v senci, na fotelju (oblazinjen steber ob smučišču) in s čudovitim razgledom na včerajšnji cilj - Monte Pelmo.

Zaslužena pijača s pistacijami ... in to na fotelju...

z enkratnim razgledom

Res enkraten pogled

Po hidraciji sva okrog 16.15h odpeljala proti jutrišnjemu cilju, gori Anelao. Spotoma sva se ustavila na prelazu Cibiana, kjer sva si privoščila malico z razgledom ter šla še malo naokrog. Pot sva nadajevala do smučarskega parkirišča nad naseljem San Vito di Cadore, s pogledom na vrh Punta Sorapis, Antelao, ... Za večerjo podarjeni proteinski kaši, ter malo čez osemo uro spat.